Število oseb, starejših od 80 let se bo do leta 2050 podvojilo, in sicer bo naraslo iz 3,9% populacije na 9,1% v letu 2050 v državah OECD oziroma iz 4,7% na 11,3% v državah EU. Ocena je, da bo skoraj polovica med njimi potrebovala pomoč pri dnevih opravilih. OECD poročilo »A good life in old age« pravi, da se vlade že danes trudijo zagotavljati visoko kvalitetno oskrbo za starejše z zmanjšanimi fizičnimi in mentalnimi zmožnostmi.

Večina držav ima zakonodajo, ki preprečuje zlorabe, zelo malo med njimi pa sistematično meri, ali je dolgotrajna oskrba varna, učinkovita in zadovoljuje potrebe uporabnikov. Tako samo tretjina OECD držav zbira statistične podatke o padcih in s tem povezanimi zlomi, enako glede preležanin, ki kažejo na pomanjkljivo oskrbo, samo nekaj držav meri stopnjo depresivnosti pri starih osebah, odvisnih od pomoči drugih. Nezadostni standardi, ki so pogosto posledica pomanjkljive komunikacije med bolnišnicami, zdravniki in negovalci, so lahko vzrok nepotrebnih hospitalizacij. Podatki OECD o preventivnih sprejemih v bolnišnico oseb, starejših od 80 let, s kroničnimi boleznimi kaže na nizke standarde oskrbe v državi. Tako npr. je število preventivnih sprejemov v bolnišnico za osebe z astmo v Nemčiji 20 na 100.000 oseb, V Latviji 254 in na Finskem 650. Veliko OECD in EU držav je sprejelo zakonodajo, ki zahteva, da negovalni domovi pridobijo dovoljenja, vendar so zahtevani samo minimalni standardi glede bivalnega okolja in osebja. Po oceni OECD to ni dovolj, poudarek bi moral biti na na preverjanju rezultatov, varnosti, učinkovitosti in izkušnjah uporabnikov v postopku odločanja, ali bo negovalni dom pridobil dovoljenje (takšna je praksa na Nizozemskem, v Nemčiji in ZDA). Posebno pozornost je potrebno nameniti dvigu standardov za oskrbo na domu, kjer kakovost ni merjena, čeprav kar 70% odvisnih starejših oseb prejema oskrbo na svojih domovih.