Vrednost izobrazbe v krizi narašča, vednar pada investiranje v to področje
Razlika v zaposlenosti med dobro izobraženimi mladimi in tistimi, ki so izobraževanje opustili na nižjih ravneh se v času krize še poglablja. Dobra izobrazba je najboljše zavarovanje za pomanjkanje delovnih izkušenj kaže OECD letno poročilo »Education at a Glance«. Stopnja brezposlenosti je skoraj trikrat višja med osebami brez srednješolske ravni izobrazbe (v povprečju 13% med državami OECD) kot med tistimi, ki imajo vsaj višješolsko raven (5%).
V obdobju med letoma 2008 in 2011 je stopnja brezposelnosti narasla za skoraj 4 odstotne točke med nizko izobraženimi, medtem ko je pri višje izobraženih narasla za približno 1,5 odstotne točke. OECD poudarja, da morajo države svoje napore osredotočiti na pomoč mladim, predvsem z znižanjem števila tistih, ki opustijo izobraževanje in z investiranjem v izobraževanje za pridobivanje spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za zaposlitev. Letošnje poročilo vsebuje nove dokaze o vrednosti strokovne usposobljenosti kot poti do zaposlitve: v državah z višjim deležem od povprečja (32%) oseb s pridobljeno poklicno izobrazbo (npr. Avstrija, Nemčija, Luskemburg in Švica) je stopnja nezaposlenosti narasla veliko manj ali je celo padla v skupini od 25 do 34 let kot pri vrstnikih s splošno srednješolsko izobrazbo. Kriza je poglobila tudi prepad v plačilu za delo: povprečna razlika v plačilu za delo med nizko in visoko izobraženimi je narasla od 75% v državah OECD leta 2008 do 90% letu 2011. V povprečju je relativni zaslužek visoko izobraženih zaposlenih več kot 1,5 kratnik zaslužka zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, slednji pa zaslužijo 25% več kot njihovi vrstniki, ki so izobraževanje zapustili prej. Eden od učinkov krize je v povečanju števila mladih, ki se izobražujejo naprej zaradi nizkih zaposlitvenih možnosti, po drugi strani pa se je znižala poraba javnih sredstev v ta namen za približno 1 odstotno točko. V letih 2011 in 2012 so se javna sredstva za izobraževanje znižala v 15 državah članicah OECD.