Brez konvergence gospodarstva in socialne politike razvoja EU ne bo

Ljubljana, 22. maja - Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes s socialnimi partnerji, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo razpravljal o tesno povezanih dokumentih, pomembnih za našo prihodnost, Beli knjigi o prihodnosti Evrope in evropskem stebru socialnih pravic. Brez konvergence gospodarstva in socialne politike razvoja EU ne bo, so menili nekateri.

"Prihodnost Evrope je v naših rokah," je ob predstavitvi scenarijev iz Bele knjige in stebru socialnih pravic, ki ju je Evropska komisija predstavila 1. marca oziroma konec aprila, dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Pozdravil je današnji posvet z različnimi deležniki o omenjenih dokumentih, saj bodo stališča iz razprav pomagala pri odločitvi, "kako EU zapeljati naprej".

Njihova mnenja so želeli slišati tudi v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru, ki je skupaj z ESS tudi pripravil današnji posvet. Kot je dejal član odbora Andrej Zorko, bo namreč odbor kmalu moral svoj pogled na dokumente sporočiti Evropski komisiji. Ta, je opozoril Zorko, kar v 85 odstotkih upošteva njihovo mnenje. Tudi vlada svoje stališče o dokumentih še oblikuje, je pojasnila predsedujoča ESS ter ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak.

Čim širša in vključujoča razprava o možnih poteh za prihodnost Evrope je zato zelo pomembna, prav tako socialni dialog, je dejal Stančič. Svoje poglede na prihodnost socialno varne Evrope so tako predstavili predstavniki delodajalcev, delojemalcev, predstavniki mladih, upokojencev in nevladnih organizacij.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je menil, da so scenariji iz Bele knjige že zajeti v temeljnih evropskih listinah, le uresničujejo se (še) ne. Menil je tudi, da bi bila EU "neprimerno bolj prijazna, če bi sprejela zlato socialno pravilo" in ne le fiskalnega. Ta sicer po njegovem mnenju znižuje številne socialne pravice in bi moral biti bolj fleksibilen. "Ne more biti samo evro lepilo, ki nas druži," je ocenil.

Semolič je poudaril, da se EU ne sme zapirati pred ostalim svetom, s čimer se je strinjala tudi Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije. Ključno vprašanje se ji tudi zdi, kako bo EU mladim, pa tudi starejšim v Sloveniji kot dolgoživi družbi zagotavljala nova in varna delovna mesta.

"Mladi imamo do EU velika pričakovanja, hkrati in na nek način upravičeno pa imamo do nje tudi največje zamere, saj naših pravic in položaja ob nastopu krize ni ustrezno zaščitila," je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl. Opozoril je, da je EU za ljudi še vedno preveč abstraktna in oddaljena, zaupanje vanjo in njene institucije pa se znižuje.

Povrnitev brezpogojne podpore in večjega zaupanja v EU je lahko sicer izziv šestega scenarija o prihodnosti EU, kot ga predlagajo nevladne organizacije. EU namreč vidijo kot skupnost državljanov, čemur znani scenariji ne sledijo, je pojasnil njihov predstavnik Primož Šporar.

Bela knjiga namreč ponuja pet možnih scenarijev o razvoju Evrope do leta 2025 na različnih področjih, kot so enotni trg in trgovina, migracije in varnost ter ekonomska in monetarna unija.

Noben od scenarijev v celoti ne zadovoljuje niti stališč delodajalcev, je opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Po njegovih besedah je treba iz njih izluščiti usmeritve, ki zagotavljajo globalno konkurenčnost gospodarstva. Razprava o prihodnosti unije je iskanje "skupnega kompromisa interesnih skupin".

Dare Stojan iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, ki "globoko verjame v Slovenijo in v Evropo", pozdravlja predvsem scenarij, da je treba storiti čim več skupaj, podpira tudi cilje iz stebra socialnih pravic. "Globalni trendi v gospodarstvu in industriji se spreminjajo v škodo Evropi in hvalabogu se Evropa tega končno zaveda," je dejal.

Smole je opozoril, da je vprašanje socialne varnosti širše. "Koliko socialne Evrope bomo imeli v prihodnje, ni samo vprašanje sindikatov, nevladnih organizacij in politikov, ampak je najprej odvisno od materialnih možnosti," je poudaril. Med drugim je tudi opozoril, da so ljudje v uniji ves čas z nečim nezadovoljni in ves čas na nekaj čakajo, tudi na izide volitev.

"Da trepetamo na vsakih volitvah, kaže na to, da EU državljanom Evrope ni prinesla tistega, kar so pričakovali, zlasti v času evropske krize," je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Z razpravo o prihodnosti Evrope po njegovem prepričanju zamujamo, prav tako ni optimističen, da bi znotraj socialnega stebra države članice uspele doseči soglasje.

Steber socialnih pravic sicer zajema sveženj dokumentov, ta pa vključuje zakonodajni predlog za nova pravila za starševski dopust, ki naj bi zagotovila večjo zastopanost žensk na trgu dela. Na sploh želi komisija z novim svežnjem zmanjšati socialne neenakosti v EU, ki so eden od razlogov za vzpon evroskepticizma.

Povzeto po STA.