Poročilo OECD »Slovenia – Reforms for a strong and sustainable recovery« ugotavlja, da Slovenija za izhod iz krize porebuje ukrepe predvsem na treh poglavitnih področjih: nadaljevanje krepitve bančnega sistema in procesa privatizacije z izboljšanjem javnega upravljanja, uravnoteženje javnih financ, vključno z nadaljnjimi reformami pokojninskega in zdravstvenega sistema ter večjo rast tujih investicij in bolj učinkovito politiko inovacij, ki bo izboljšala pogoje za rast in produktivnost.

Poročilo ugotavlja, da so trenutno največji izzivi za Slovenijo: prestrukturiranje prezadolženih podjetij, ki mora vključevati izvajanje načrta privatizacije in izboljšanje upravljanja podjetij v lasti države; večji nadzor bank; znižanje javnega dolga (vlada se je zavezala, da bo ta do konca leta 2015 nižji od 3% BDP); davčna reforma z namenom krepitve trajnostne, okoljske in vključujoče rasti. Poročilo vsebuje pregled stanja na osmih ključnih področjih in na vsakem področju priporoča sprejem potrebnih ukrepov za izhod iz krize.

Osredotočili smo se na ukrepe na področju zaposlovanja in vzgoje in izobraževanja.

1.    Nezaposlenost in izboljšanje delovanja trga dela
2.    Izobraževanje
3.    Zmanjšanje ovir za povečanje konkurence in krepitev korporativnega upravljanja podjetij v lasti države
4.    Inovacije
5.    Vzdržne javne finance
6.    Spremembe davčnega sistema
7.    Ozelenitev gospodarstva

 

 

OECD ugotavlja, da je največji problem dolgotrajna brezposelnost in brezposlenost mladih. Narašča tudi število pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas (leta 2010 je ena od petih zaposlitev nedoločen čas), predvsem pri mladih iskalcih zaposlitve (pri mlajših od 24 let so 3 od štirih pogodb sklenjene za določen čas). Slovenija je s spremembo zakonodaje leta 2013 sicer precej zmanjšala razlike med zaposlitvijo za določen in nedoločen čas v smislu lažje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar so razlike med obema še ostale, predvsem v zvezi s stroški, ki jih lahko ima delodajalec pri nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Sprememba zakonodaja je sicer vidna v novo sklenjenih pogodbah, saj se je število zaposlitev za določen čas v času od aprila do decembra lanskega leta znižalo za 9,2%.

Poročilo ugotavlja, da je eden od vzrokov za visoko stopnjo nezaposlenosti mladih relativno visoka minimalna plača, zato bi morala vlada poskrbeti za njeno relativno znižanje. Nadalje poročilo ugotavlja, da je Slovenija leta 2011 porabila 1,23% BDP za različne programe na trgu dela, od tega je bilo le 0,36% porabljeno za aktivne programe. Priporočilo OECD je, da se sredstva namenjena za usposabljanja in storitve iskanja zaposlitve prerazporedijo na podporo zaposlitvi in programe, ki bodo dolgotrajno brezposelne obdržali v stiku s trgom dela. Za izboljšanje zaposljivosti mladih so potrebni različni ukrepi: realno usmerjanje v izobraževalne programe, ukrepi za znižanje izobraževanja na področjih s slabo perspektivo na trgu dela in nadaljnje zmanjšanje rigidne ureditve zaposlitve za nedoločen čas. Aktivni ukrepi bi morali preprečiti zgodnje upokojevanje zaradi koriščenja denarnih nadomestil, ponovno bi bilo potrebno tudi znižati višino tega nadomestila z namenom spodbujanja nezaposlenih k bolj aktivnemu iskanju zaposlitve.

 

Ključna priporočila OECD:

- v primeru nezakonite odpovedi delovnega razmerja bi morala biti možnost ponovne zaposlitve omejena samo na primere diskriminacije in odpovedi iz prepovedanih razlogov;

- oprostitev plačevanja socialnih prispevkov za zaposlitev za nedoločen čas bi bilo treba preučiti oceniti tudi z vidika morebitnih stroškov, ki lahko nastanejo zaradi odpovedi;

- omejitev rasti minimalne plače z inflacijo in sprejem socialnega sporazuma, ki bo predvideval ustalitev minimalne plače do gospodarskega okrevanja;

- razviti javne programe na trgu dela, ki bodo ponudili ciljno podporo dolgotrajno brezposelnim in jim pomagali najti zaposlitev oziroma izboljšali njihovo zaposljivost;

- spodbuditi mlade, da se bodo usposabljali za poklice, po katerih je povpraševanje s strani delodajalcev, naj gre za klasično izobraževanje ali poklicno usposabljanje;

- sredstva trenutno namenjena poklicnemu usposabljanju in iskanju zaposlitve nameniti k spodbujanju zaposlovanja in zagotavljanju, da bodo dolgotrajno brezposelni ostali v stiku s trgom dela.

 

Poročilo ugotavlja, da čeprav je Slovenija napredovala v izvajanju izobraževanja, so v obveznem izobraževanju še možne izboljšave glede kakovosti izobraževanj. Boljša razporeditev sredstev v obveznem izobraževanju bi pomenila tudi izboljšane rezultate (slovenski šolarji so nad povprečjem OECD v matematiki znanosti, pod povprečjem pa v branju), saj so povprečni razredi relativno majhni. Večja fleksibilnost v organizaciji pedagoškega dela in pri izvajanju kurikuluma bi pomenila možnost upoštevanja specifičnih potreb posameznih učencev. Kot glavni izziv za Slovenijo poročilo navaja reformo sistema poklicnega izobraževanja, ki bi mora opremiti dijake z zanji in usposobljenostjo, ki jo potrebuje hitro se spreminjajoči trg dela. Nadalje poročilo ugotavlja, da je terciarno izobraževanje pomemben dejavnik razvoja, ki prispeva k inovacijam in rasti, zato bi morala Slovenija več sredstev nameniti univerzam, tudi v smislu uvedbe univerzalne šolnine, vzporedno pa sistem dotacij in posojil z možnostjo odplačila po pridobitvi dohodka. Takšen sistem bi po mnenju OECD bolj naslavljal potrebe moderne družbe in bi tudi vplival na skrajšanje dobe študija, ki je trenutno kar dolga.

 

Ključna priporočila OECD:

- izboljšati učinkovitost porabe sredstev v obveznem osnovnošolskem izobraževanju, predvsem z vidika geografske razporeditve teh stroškov;

- olajšati prehod od poklicnega na višjo raven izobraževanje (vključno z univerzitetno); mlade, ki so zainteresirani za poklicno izobraževanje, ustrezno seznaniti z možnostmi zaposlitve in vključitev delodajalcev;

- izboljšati učinkovitost in financiranje visokega izobraževanja, in sicer tudi v smislu uvedbe univerzalne šolnine, kakor tudi z dotacijami in posojili, ki jih je mogoče vrniti po pridobitvi dohodka;

- oceniti učinek programov za izobraževanje odraslih na trg dela in oceniti kako so ta znanja uporabljena pri delodajalcih, izboljšati možnost dostopa do teh programov za osebe z nizko ravnijo izobrazbe.

 

Priporočila OECD:

- znižanje obsega državne lastnine v gospodarstvu, tudi na področjih energije, komunikacij in transporta; zmanjšanje nepotrebnih adminstrativnih ovir v teh sektorjih;

- znižanje vstopnih pogojev za opravljanje strokovnih storitev – računovodstvo, pravo, inženirstvo, arhitektura;

- povečanje sredstev Agencije za varovanje konkurence in varstvo njene neodvisnosti;

- krepitev korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, kar vključuje tudi imenovanje profesionalnih članov uprave, ki so sposobni neodvisnih odločitev in učinkovitega izvajanja nove zakonodaje.

 

Priporočila OECD:

- povečanje produktivnosti z uvedbo politik, ki spodbujanjo inovacije (tako procesne kot organizacijske), krepitev na znanju temelječe usposobljenosti (inženirstvo, dizajn, trženje, informacijske tehnologije) in povečanje s tem povezanih investicij (moderna strojna in programska oprema, podakovne baze...);

- spodbujanje podjetništva, zagona novih podjetij in transfera tehnologij; izboljšanje pogojev za inovacije in podjetništvo, vključno z boljšim dostopom do financiranja;

- izboljšanje upravljanja javnega raziskovanja, predvsem z omogočanjem reform na univerzah, da obdržijo svojo avtonomnost, okrepitev evalvacije podpornih programov inovacijam in okrepitev povezav z zasebnim sektorjem na področju inovacij in podjetništva.

- ukrepi za znižanje javnega dolga, nadaljnje reforme za znižanje stroškov na področju pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe;

- reforma pokojninskega sistema, ki bo povišala upokojitveno starost oziroma povečala dobo vplačila prispevkov, glede na pričakovano življenjsko dobo;

- razvoj novih oblik sodelovanja med občinami zaradi doseganja večje uravnoteženosti javnih financ na lokalni ravni.

 

Slovenija ima relativno visoko davčno breme, predvsem na prihodke iz dela. V okviru OECD je v ospredju po skupnem dohodku iz naslova okoljskih dajatev, vendar bi bil prispevek okolju večji, če bi bile te dajatave drugače porazdeljene.

 

Priporočila OECD:

- znižanje mejnih davčnih stopenj na dohodke iz dela;

- omejitev davčnih odhodkov in znižanjih davčnih stopenj za DDV na pravičen način;

- zvišanje davčnih stopenj na nepremičine;

- ponoven pregled davčnih stopenj za različne oblike energije glede na škodo, ki jo povzročijo okolju.

 

Priporočila OECD:

- krepitev preučevanja okoljskih vplivov v gospodarskih in strukturnih politikah;

- izboljšanje okoljske dimenzije v prostorskem načrtovanju; potrebnost skupne strategije, ki bo učinkovito vključevala skupne politike na področju prometa, okolja in izrabe prostora na nacionalni in na lokalni ravni;

- skupni pristop za ozelenitev politik investiranja za pridobitev zasebnega kapitala; preučiti možnosti za financiranje zelenih projektov.

 

STALIŠČE ZA RAZPRAVO
V zvezi z zaposlovanjem mladih je pomembno ustvarjanje več in stabilnejših delovnih mest, saj so predpogoj za uspešnost ukrepov za zaposlovanje mladih. Da se mladim omogoči nemoten prehod v zaposlitev, je treba izvesti ustrezne ukrepe, da se:     

-    zmanjšajo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;
-    podpre samostojnost mladih;
-    poveča privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vajeništev na strateško pomembnih področjih, kot sta tehnologija in inženirstvo;
-    spodbudijo partnerstva in sinergije med vsemi vpletenimi stranmi;
-    spodbujajo in podpirajo podjetja pri ustvarjanju delovnih mest in pripravniških mest za mlade.

 
Ključno vlogo pri izvajanju ukrepov ima zavod za zaposlovanje, ki bi moral pristopiti k aktivnemu spodbujanju mladih ter prilagajanju storitev in pristopov teh ustanov, da bi postale dostopnejše. Že v šolah bi bilo treba uvesti individualno poklicno svetovanje in usmerjanje. Treba je izboljšati pogoje za nudenje pripravništev in vajeništev. Poleg tega bi bilo treba uvesti boljše mehanizme za spremljanje in varovanje pravic pripravnikov. Pripravništvo mladim olajša dostop do zaposlitve in podjetjem pomaga pri iskanju usposobljenih delavcev. Takšne izkušnje lahko mladim zagotovijo pridobivanje potrebnih kompetenc, ki se ujemajo z njihovimi potrebami in v preteklosti pridobljenimi znanji in spretnostmi, hkrati pa mladi prejmejo ustrezno nadomestilo ter dobijo dostop do socialne zaščite in drugih izobraževalnih možnosti v okviru vseživljenjskega učenja. Izboljšan sistem za poklicno in osebno svetovanje bi študentom in pripravnikom (in mladim na splošno) pomagal, da bi se bolje zavedali svojih želj, sposobnosti in zaposlitvenih možnosti. Evropske države, v katerih je brezposelnost mladih nizka, imajo izobraževalne sisteme, ki so blizu trgu dela in podjetjem ter omogočajo pridobitev potrjenih in prenosljivih poklicnih kvalifikacij. V teh sistemih mladi – v različnih oblikah – opravijo del izobraževanja neposredno v podjetjih, drugi del pa v šoli.
 
Sredstvo, ki omogoča boj proti brezposelnosti ter neskladjem med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem na trgu dela in ki zagotavlja prehod iz izobraževanja na trg dela, je pripravništvo. Pripravništva lahko olajšajo dostop do zaposlitve, za to pa morajo nuditi kakovostno učno vsebino in ustrezne delovne pogoje ter ne smejo biti nadomestilo za redno zaposlitev ali pogoj za zaposlitev. Zato je treba podpreti vključitev pripravništev v učne načrte, po možnosti pa bi se pripravništva morala opravljati med izobraževanjem in ne po zaključenem šolanju. Pravočasno poklicno svetovanje in posredovanje ustreznih informacij bi posamezniku morala pomagati, da prepozna lastne talente ter znanja in spretnosti, poleg tega pa zagotavljati informacije o razvoju trga dela.
 
Zavod za zaposlovanje bi morali sodelovati z izobraževalnimi ustanovami vzpostavljati neposreden stik z mladimi in jim zgodaj, pred zaključkom šole, ponuditi možnosti za delo ali nadaljnje usposabljanje v okviru koncepta mentorstva. Pomembno vlogo imajo tudi organizacije tretjega sektorja, zlasti mladinske organizacije in njihove predstavniške platforme, ki so pomembni instrumenti za udeležbo mladih, saj jim omogočajo razvoj kompetenc ter ustreznih delovnih odnosov in vedenja na delovnem mestu, zato jih je treba vključiti tudi v oblikovanje in izvajanje programov. Vključili bi lahko tudi različna socialna podjetja in druge vpletene strani. Pri izbiri poklica bi morali mladim pomagati usposobljeni poklicni svetovalci. Analiza srednjeročnih potreb po delovni sili zlasti na lokalni ravni lahko pozitivno vpliva na izbiro poklica. Države članice, katerih izobraževalni sistemi nudijo poleg teoretičnega tudi praktično usposabljanje, so se v času krize izkazale z relativno nizko stopnjo brezposelnosti mladih v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Za spremembo vzorcev v izobraževanju je potrebno vključiti vse zainteresirane in podpreti vzpostavljanje "partnerstev na področju izobraževanja" v družbi ter sodelovanje šol, podjetij, mestnih svetov, socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, nevladnih mladinskih organizacij, mladinskih in drugih delavcev na lokalni ravni, staršev in učencev pri zasnovi in izvajanju "učnih načrtov". Izobraževalni sistem bi moral na poklicni in osebni ravni ustvariti temelje za vstop na trg dela, poklicna usposabljanja bolj prilagoditi potrebam trga dela ter spodbujati podjetništvo.

 

Ne glede na stopnjo brezposelnosti pa je tudi v okviru EU opaziti vse večje število prostih delovnih mest, ki jih ni mogoče zapolniti. To se nanaša na kvalificirane delavce na različnih področjih, usposobljene strokovnjake s področja matematike, informacijske tehnologije, naravoslovja in tehnike, pa tudi srednje vodstvene delavce s horizontalnimi spretnostmi (komunikacijske sposobnosti, sposobnost za delo v skupini, čut za podjetništvo itd.). Izobraževalni sistemi bi morali biti zasnovani tako, da mladim ne bi nudili le osnovnih življenjskih veščin, temveč tudi orodja, ki bi jim omogočala, da se samostojno odzivajo na spreminjajoče se zahteve, da bi vseživljenjsko učenje postalo del posameznikove poklicne poti.